Aktualne novosti s področja evidentiranja nepremičnin

PRIJAVA NA NOVICE

16.12.2011
S 1.1.2012 bodo pri upravnih postokih za geodetske zadeve prišlje v veljavo nove takse:
Zakon o upravnih taksah – ZUT (Ur.l. RS št. 42/2007-u.p.b. in nasl.) v svojih določbah ureja plačevanje taks za dokumente in dejanja v upravnih zadevah pri upravnih organih. Taksa se plačuje samo za tiste dokumente in dejanja, ki jih določa taksna tarifa ZUT.

Taksni zavezanec je tisti, ki s svojo vlogo uvede upravni postopek oz. na katerega zahtevo se opravijo dejanja ali izdajo dokumenti, predvideni v taksni tarifi. Pri tem je obveznost taksnih zavezancev nerazdelna.

Za zaračunavanje takse je (med drugim) pomembna določba tretjega odstavka 4. člena ZUT, ki pravi:
Če se na zahtevo taksnega zavezanca, ki vsebuje več zahtevkov, izda dokument, ki se nanaša na več zadev in za katerega je potrebno plačati takso, se plača taksa tolikokrat, kolikor je v vlogi zahtevkov.

Vloge strank za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb določa Zakon o evidentiranju nepremičnin – ZEN (Ur.l. RS, št. 47/2006, 65-2007-odločba US in 106/2010-ZDoh-2h).

Po pridobitvi dodatnih pojasnil v zvezi z določbami ZUT s strani Ministrstva za finance in Ministrstva za javno upravo, veljajo pri zaračunavanju taks v postopkih na podlagi ZEN naslednja pravila:
1. Za vsako zahtevo za uvedbo upravnega postopka se plača tako taksa za vlogo kot tudi taksa za odločitev (če je odločitev odločba ali sklep). Zahteve za uvedbo upravnega postopka na podlagi ZEN so npr.: zahteva za evidentiranje parcelacije, zahteva za evidentiranje urejene meje, zahteva za evidentiranje zemljišča pod stavbo ipd..
2. Če se na eni parceli izvede več geodetskih storitev naenkrat (t.j. npr. ureditve meje in parcelacija ali pa npr. združitev parcel in vpis zemljišča pod stavbo), lahko vlagatelj poda pri geodetski upravi tudi (skupno) zahtevo z več zahtevki. V kolikor gre za zahtevo z več zahtevki, se obračun takse izvede glede na število zahtevkov v zahtevi, t.j. tolikokrat za vlogo in tolikokrat za odločitev, kolikor je zahtevkov v zahtevi.
3. V kolikor se izvajajo istočasno geodetske storitve na več parcelah enakega lastninskega stanja, prav tako lahko vlagatelj poda pri geodetski upravi eno samo zahtevo z ustreznim številom zahtevkov (obračun upravne takse se izvede glede na število zahtevkov). Zahteva je vedno vezana na isto lastninsko stanje.
4. Predmet obravnave določene zahteve (ali zahtevka, če gre za zahtevo z več zahtevki) so pri zaračunavanju upravnih taks vedno le zaključene celote. Zaključene celote po zahtevah/zahtevkih so razvidne iz spodnje tabele.

30.11.2011
V oddaji Odmevi na RTV SLO sta predstavnica informacijske pooblaščenke in Aleš Seliškar, generalni direktor GURSa izmenjala stališči do javne objave vrednosti nepremičnin. Le te naj bi bile s 1.1.2012 vidne na portalu prostor . Kot že rečeno pa bodo njihove vrednosti vplivale na naše življenje v različnih postopkih. Pregled zakonske uporabe je na Geonepovi spletni strani .

24.11.2011
Vlada RS je na danšnji seji sprejela dve uredbi s področja določanja nepremičnin. V sporočilu za javnost so zapisali:

Uredba o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin

Množično vrednotenje nepremičnin, ki je v Republiki Sloveniji uveljavljeno od maja 2006, je tržno vrednotenje nepremičnin na podlagi ponudbe in povpraševanja. Izvaja se tako, da se vrednosti nepremičnin ne določajo s posamičnim, ampak z modeli, razvitimi z metodami množičnega vrednotenja. Množično vrednotenje nepremičnin zajema postopek generalnega vrednotenja in postopek pripisa vrednosti nepremičninam. Generalno vrednotenje nepremičnin je postopek določitve modelov vrednotenja nepremičnin, pripis vrednosti nepremičnin pa je izračun vrednosti nepremičninam na podlagi modelov vrednotenja nepremičnin in podatkov o nepremičninah, evidentiranih v registru nepremičnin.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki ga je Državni zbor RS sprejel 19. oktobra 2011, sistema množičnega vrednotenja nepremičnin ne spreminja, ampak le jasneje opredeli:
• modeli vrednotenja nepremičnin opredeljujejo vpliv lastnosti nepremičnin na vrednost nepremičnin glede na ponudbo in povpraševanje na trgu nepremičnin,
• modeli vrednotenja nepremičnin se oblikujejo z metodami množičnega vrednotenja nepremičnin,
• modeli vrednotenja nepremičnin se oblikujejo glede na vrsto rabe nepremičnine ali dela nepremičnine - za zemljišča praviloma glede na namensko rabo zemljišč (za pozidana zemljišča glede na dejansko rabo zemljišč), za stavbe in dele stavb pa se oblikujejo glede na dejansko rabo stavb in delov stavb,
• modeli vrednotenja nepremičnin so določeni z vrednostno cono, vrednostno ravnjo, načinom izračuna vrednosti in podatki o nepremičninah, ki se uporabijo za izračun vrednosti nepremičnin.
Določitev modelov vrednotenja nepremičnin omogoča izvedbo generalnega vrednotenja nepremičnin in prvi pripis posplošene tržne vrednosti vsem nepremičninam v registru nepremičnin tako, da bo podatek mogoče začeti uporabljati s 1. januarjem 2012.

Uredba o podatkih o lastnostih nepremičnin v registru nepremičnin

Register nepremičnin, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, je zasnovan kot večnamenska evidenca podatkov o dejanskem stanju nepremičnin. V registru nepremičnin so evidentirani podatki, ki jih določata Zakon o evidentiranju nepremičnin – ZEN in Uredba o določitvi podskupin znotraj posameznih skupin istovrstnih nepremičnin in o podatkih za pripis vrednosti po podskupinah nepremičnin. V registru pa so zajeti tudi nekateri dodatni podatki, ki jih predpisi ne določajo, saj so se potrebe po teh podatkih pokazale ob razvoju sistema množičnega vrednotenja nepremičnin. V dosedanjih procesih generalnega vrednotenja nepremičnin in izvedbi poskusnega izračuna nepremičnin je bilo ugotovljeno, da je treba za kakovosten izračun vrednosti nepremičnin zagotoviti nekatere nove podatke o lastnostih nepremičnin, za nekatere podatke pa se je izkazalo, da nimajo bistvenega vpliva na vrednost nepremičnin.
Vsebina registra nepremičnin naj bi se čim bolj prilagajala potrebam uporabnikov. Zato je bilo potrebno spremeniti pravne podlage, ki določajo podatke v registru nepremičnin tako, da ne spreminjajo koncepta registra nepremičnin in da je mogoče podatke o nepremičninah ažurno prilagajati potrebam. Zaradi potreb množičnega vrednotenja nepremičnin in drugih uporabnikov je zato oblikovana vsebina registra nepremičnin, ki je bolj učinkovita ter odpravlja pomanjkljivosti pravne ureditve podatkov, ki so se pokazale v dosedanji praksi izvajanja popisa nepremičnin in obveščanju o njihovi vrednosti.
Način pridobivanja, obdelave in izkazovanja podatkov registra nepremičnin, vključno s šifranti, bo v skladu z ZEN po sprejemu te uredbe objavljen v »Metodologiji vodenja in vzdrževanja registra nepremičnin« na spletnih straneh Geodetske uprave RS.
Uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Določitev podatkov je potrebna za izvedbo prvega pripisa posplošene tržne vrednosti vsem nepremičninam tako, da bo mogoče te podatke začeti uporabljati s 1. januarjem 2012.

2.11.2011
Sprememba podrobnejše delitve dejanske rabe dela stavbe
Geodetska uprava je na svoji spletni strani objavila sporočilo o novem šifrantu dejanske rabe delov stavb. Pomembna sprememba je, da v šifrantu ni več šifre 13-skupna raba. Od 7.11.2011 naprej je potrebno za skupno rabo izbrati eno izmed 7 mestnih šifer v šifrantu.
Želja Geodetske uprave je, da se poenoti uporaba CC-SI šifer, zato so
objavili tudi šifrant s primeri.

19.10.2011
Državni zbor RS je sprejel Novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki bo omogočil
izvajanje kar nekaj zakonov, ki bodo s 1.1.2012 pomebno vplivali na naše življenje. Tako bo država ocenjevala vrednosti nepremičnin glede na stanje v registru nepremičnin.

11.10.2011
Geodetska uprava RS je pripravila
pojasnilo kako in v katerih primerih zemljiška knjiga (ne)združuje nepremičnine.

5.10.2011
Geodetska uprava RS in Ministrstvo za finance sta
oznanila, da se je v parlametarni proceduri začel postopek za sprejetje
Novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Ta novela zakona je zelo pomembna, ker bo na novo določila modele vrednotenja nepremičnin in s tem se bodo vsem nepremičninam določene nove rednosti nepremičnin. Le te pa bodo osnova za kar precej stvari.

15.9.2011
Geodetska uprava RS je omogočila naročilo digitalnih podatkov Registra nepremičnin in Evidence trga nepremičnin.

To pomeni, da lahko lastniki nepremičnin za svoje nepremičnine naročijo zastonj vse podatke iz registra nepremičnin in jih primerjajo z dejanskim stanjem. Datoteke so na voljo v XML oz. asci zapisu. Smiselno je narediti primerjavo izpisa nepremičnin iz RENa in Zemljiške knjige. V Zemljiško knjigo moramo biti vpisani zaradi pravne zaščite našihneprmičnin. Če bo sprejet novi Zakon o davku na nepremičnine, pa je smiselno, da smo vpisani tudi v register nepremičnin, saj v primeru da ne bomo plačali davka na posamezno nepremičnino lahko davčna uprava izvaja na njej izvršbo.

30.8.2011
Pojasnilo GURSa glede spremebe bonitete zemljišč in odškodnine za gradnjo objektov na kmetijskih zemljiščih
Pojasnilo se nanaša na novosti, ki jih prinaša Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03-UPB1 in 43/11, v nadaljevanju: ZKZ), ki uvaja plačilo odškodnine za gradnjo objektov na kmetijskem zemljišču, zaradi katerega se je povečalo povpraševanje strank – lastnikov zemljišč glede načina določitve bonitete zemljišč in možnostih spremembe bonitete zemljišč ter posledično tudi parcelacije zemljišč. In sicer GURS pravi takole:
1. sprememba bonitete zemljišč
Boniteta zemljišč je bila vzpostavljena v skladu s posebno metodologijo, predpisano s pravilnikom o vzpostavitvi bonitete zemljišč (Uradni list RS, št. 35/08). Vzpostavitev bonitete zemljišč je bila enkratna aktivnost. Vodenje in vzdrževanje bonitete zemljišč določa poseben pravilnik – pravilnik o določanju in vodenju bonitete zemljišč (Uradni list RS, št. 47/08)
Boniteta zemljišč se skladno s tem pravilnikom lahko spremeni na več načinov:
1.1. sprememba bonitete zemljišč na zahtevo stranke
Zahtevi je potrebno priložiti elaborat geodetske storitve. Strokovna dela za izdelavo elaborata spremembe bonitete zemljišč (izračun in določitev višine bonitetnih točk) izvaja oseba, ki je kmetijski oziroma gozdarki strokovnjak z najmanj visoko stopnjo izobrazbe in ima pooblastilo za bonitiranje.
Boniteta zemljišča se v vrednosti različno od 0 določa na zemljišču, ki se po dejanski rabi zemljišča uvršča med kmetijska in gozdna zemljišča. Pri spremembi bonitete je potrebno najprej ugotoviti ali je zemljišče, za katerega se določa boniteta zemljišča, kmetijsko oz. gozdno zemljišče. Če zemljišče po dejanski rabi ni kmetijsko ali gozdno zemljišče se zemljišču določi boniteta v vrednosti 0 (2. točka 25. člena ZEN). Določitev kmetijske in gozdne dejanske rabe je v pristojnosti Ministrstva za kmetijstva, gozdarstvo in prehrano (MKGP), ki vodi evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč v skladu s Pravilnikom o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 122/08, 4/10, 110/10).
Podatke o dejanski rabi zemljišč (v obliki atributnih podatkov na parceli) vodi tudi Geodetska uprava v evidenci zemljiškega katastra. Podatke o dejanski rabi Geodetska uprava prevzema iz evidence dejanske rabe, ki jo vodi in vzdržuje MKGP enkrat letno. V letu 2011 prevzem še ni bil izveden, kar praktično pomeni, da podatki v evidenci zemljiškega katastra niso povsem ažurni.
Zato je pri postopkih določanja bonitet potrebno upoštevati podatke, ki jih v evidenci dejanske rabe vodi MKGP. Podatki so dostopni na spletnem naslovu: http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp

Pred določitvijo bonitete zemljišč geodetsko podjetje preveri stanje v evidenci dejanske rabe MKGP:
• Če na zemljišču ni določena kmetijska ali gozdna dejanska raba, se določi boniteta zemljišča v vrednosti 0 bonitetnih točk
• Če je v evidenci zemljišče uvrščeno v kmetijsko ali gozdno dejansko rabo in to stanje ni več skladno s stanjem v naravi, lahko lastnik ali lastnikov pooblaščenec sproži postopek spremembe dejanske rabe kmetijskih oz. gozdnih zemljišč na MKGP. MKGP o izvedeni spremembi oz. neizvedeni spremembi obvesti vlagatelja. Po morebitno izvedeni spremembi se skladno s podatki o dejanski rabi zemljišč, evidentirani v evidenci MKGP, določi boniteta zemljišč.
Pri preveritvi stanja dejanske rabe v evidenci MKGP, je potrebno upoštevati morebitni zamik zemljiškokatastrskega načrta glede na DOF (ki je grafična podlaga evidence dejanske rabe).

25.8.2011
Davek na nepremičnine - najava
Minister za finance Franc Križanič je na tiskovni konferenci po prvi popočitniški seji Vlade najvil, da je dodaten ukrep na strani prihodkov razprava o davku na nepremičnine oz. nepremično premoženju. "Razmere so toliko zaostrene, da ta davek postaja zopet aktualen. Zakon je napisan in bomo preučili ali je možno, da bi vendarle pospešeno to nov način obdavčenja v Sloveniji uvedli. Davek na nepremičnine je napisan in sedaj bo seveda vprašanje kdaj in s kakšnim tempom ga uvesti. Tu so bila mnenja deljena. Glede na zaostreno javno finančno situacijo, zlasi signal, ki ga moramo po padcu pokoninske reforme dati trgom, da obvladujemo javnofinančno ravnotežje je ta, da je ta davek postal povsem aktualen tudi v predvolilnem obdobju. Prej pa ni bil tako aktualen. Bo pa pomebno izboljšal položaj lokalnih skupnosti." Kdaj naj bi davek uvedli torej še ni znano, razmišlja pa se o letu 2013. To pomeni, da lastniki, ki bi radi uredili svoje nepremičnine pred uvedbo davka na nepremičninemorajo takoj začeti s postopki, saj je v nekaterih pisarnah Geodetske uprave čakalna doba za izdajo odločb več kot eno leto.

9.8.2011
Danes je začel veljati
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL-A)
Vlada RS meni, da ključne vsebinske spremembe pripravljene novele dopolnjujejo obstoječe zakonske določbe glede:
katastrskih vpisov (z novim 23. a členom zakona se odpravlja možnost - zavlačevanja in
oviranja postopkov po ZVEtL-u zaradi izvajanja katastrskih vpisov na način, da izključuje
dvojne procesne garancije, sankcionira se ravnanja posameznikov, ki bi s preprečevanjem
vstopa v prostore lahko ovirali izdelavo ustreznih strokovnih podlag s fikcijo umika predloga
oziroma prijave udeležbe v postopku, širi se krog oseb, ki lahko nudijo strokovno pomoč
sodišču na osebe, ki izpolnjujejo pogoje po geodetskih predpisih (poleg sodno zapriseženih
izvedencev lahko sodišče angažira tudi geodetska podjetja), določajo se nova pravna
sredstva);
- možnosti za izvedbo postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine po vzoru predpisov,
ki urejajo zemljiško knjigo (dopolnitev 23. člena zakona);
- nemudnega nadaljevanja postopka s postavitvijo skrbnika za poseben primer, če pravnih
naslednikov umrlega udeleženca postopka ne bi bilo mogoče identificirati in pritegniti v
postopek brez odlašanja (dopolnitev 16. člena zakona);
zagotavljanja - udeležbe upravnika, če ga stavba seveda ima (dopolnitev 16. člena zakona);
- zagotavljanja varstva javnega dobra in javnega interesa nasploh v vsakem konkretnem
primeru z določitvijo občine kot nove formalne udeleženke postopka za določitev pripadajo
čega zemljišča k stavbi (dopolnitev 26. člena zakona);
- izrecne določitve učinka pravnomočnosti sodne odločbe v postopku za določitev oziroma
ugotovitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču k stavbi na osebe, ki so v
postopku sodelovale oziroma na osebe, ki v postopku sicer niso sodelovale, a so bile o
njem ustrezno obveščene (dopolnitev 26. člena zakona);
- odprave omejitev za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1. januarjem
2003, le na zemljiške parcele, na katerih taka stavba stoji, in na iz te zemljiške parcele
izvedene zemljiške parcele (dopolnitev 30. člena zakona v zvezi s prehodno določbo 12.
člena novele).
Kot je razvidno, predlagatelj s predlagano novelo stopnjuje procesna pooblastila sodišč in
procesne možnosti udeležencev v smeri dodatne racionalizacije postopkov s ciljem, da bi
zadevne določbe prispevale h koncentriranemu razreševanju potencialnih sporov v enotnem
postopku po ZVEtL-u, namesto da bi se ti spori reševali skozi daljše časovno obdobje v
številnih, zlasti pravdnih postopkih.
Urejanje lastninsko pravnih razmerij v zvezi z nepremičninami in z njimi povezana zemljiškoknjižna opravila so zahtevna pravna opravila z daljnosežnimi posledicami, zato zakonska novela še dodatno olajšuje položaj udeležencev v teh postopkih z namenom, da bi bili slednji motivirani za celovito in pravilno ureditev razmerij v zvezi s svojimi nepremičninami in da bi posledično s tako urejenimi nepremičninami tudi pravno varno nastopali v pravnem prometu.

4.8.2011
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin
Zakon o evidentiranju nepremičnin se spreminja zaradi ocene Računskega sodišča da podatki registra nepremičnin niso v skladu z veljavnimi pravnimi podlagami. Zato je Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije oblikovala pravne (zakonodajne) in sistemske (programske) ukrepe za pregledno, učinkovito in racionalno evidentiranje nepremičnin v registru nepremičnin, ki ga ureja Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN). Pravni ukrepi, usmerjeni k izpolnitvi zahteve Računskega sodišča in doseganju temeljnega namena registra nepremičnin, temeljijo na spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin. S tem sistemsko še ne določa vpisa stavb in delov stavb v kataster stavb za stare stavbe. Na podlagi te novele se bodo še naprej vpisovale preko registra nepremičnin. Celostno pravno ureditev evidentiranja nepremičnin oz. pripravo novega zakona o evidentiranju nepremičnin, ki bo na novo določil nekatere koncepte pa pričakujemo, da bo vpeljan v kasnejših obdobjih.

18.6.2011
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C)

Novosti Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C)
V Uradnem listu RS št. 43/2011 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C), ki je začel veljati 18.06.2011. Zakon na nov način ureja varovanje kmetijskih zemljišč in njihovo upravljanje. Novosti zakona v povezavi s pristojnostjo upravnih enot so uvajanje odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča in spremembe pri prometu s kmetijskim zemljiščem.
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča:

Investitor, ki vloži vlogo za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta na kmetijskem zemljišču, zaradi česar se to zemljišče ne bo več uporabljalo za kmetijsko pridelavo, mora plačati odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.
Za kmetijska zemljišča se po tem zakonu štejejo zemljišča, ki so s prostorskimi akti lokalnih skupnosti določena kot območja kmetijskih zemljišč in tudi zemljišča, ki so določena za nekmetijsko namensko rabo in so v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine.
Podatek o tem, ali je zemljišče po dejanski rabi kmetijska površina, se pridobi iz evidence dejanske rabe, ki jo vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Odškodnino zaradi spremembe namembnosti odmeri v upravnem postopku organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja. Odškodnino se določi glede na boniteto zemljišča, odmerja pa se jo od celotne zemljiške parcele. Plačana odškodnina je eden od pogojev za izdajo dovoljenja za gradnjo v skladu z zakonom, ki ureja gradnjo objektov.
Odškodnine se ne plača v primeru:
- rekonstrukcije ali odstranitve objekta,
- gradnje nezahtevnih objektov po predpisu, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost.
Sklepanje darilnih pogodb, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetije:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih - 17a. člen (Uradni list RS, št. 43/2011) med drugim določa krog upravičencev, s katerimi lahko lastnik zemljišča sklene darilno pogodbo, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetija, in sicer je to možno le z:
- zakoncem oz. zunajzakonskim partnerjem, otroci oz. posvojenci, starši oz. posvojitelji, brati oz. sestrami, nečaki oz. nečakinjami in vnuki oz. vnukinjami;
- zetom, snaho oz. zunajzakonskim partnerjem otroka ali posvojenca, če so člani iste kmetije;
- nosilcem kmetije, ki je nosilec kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in je pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja kot mladi prevzemnik kmetije, če od prevzema kmetije ni minilo več kot pet let;
- lokalno skupnostjo ali državo.
Predmet prodaje po ZKZ-C in pogodbe iz 3. alinee je lahko le cel lastninski ali solastninski delež kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije.

3.6.2011
Novi Zakon o cestah(ZCes-1)
se začne uporabljati 1.7.2011
Zakon je zanimiv predvsem za lastnike parcel kjer cesta poteka čez njihovo parcelo in za upravljavce cest.
Prva novost je ta da, je parcelacija v pisarni možna, če se meja določi na podlagi parcelacijskega akta.
Druga novost pa je, da se urejanje in spreminjanje mej za določitev meje ceste in postopeki za označitev meje ceste, ter evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru izvedejo na podlagi zahteve upravljavca ceste ali lastnika parcele.
Vsekakor so stranke v postopku tudi zemljiškoknjižni lastniki parcel.

20.5.2011
Predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin
Cilj zakona je predvsem uskladitev določb, ki urejajo postopek generalnega vrednotenja s prakso, ki se je ob dejanskem izvajanju sistema pokazala kot primerna, dopolnitev sistema evidentiranja podatkov trga nepremičnin s podatki o najemnih ter ureditev možnosti zaračunavanja dodatnih izdelkov ali storitev množičnega vrednotenja za druge potrebe.

29.4.2011
Elektronsko vlaganje v Zemljiško knjigo od 1.5.1011 dalje je uvedel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C)
Cilj zakona je pospešitev ter racionalizacija zemljiškoknjižnega postopka in povečanje pravne varnosti. Po novem se praviloma vlaga zemljiško knjižne predloge s prilogami le elektronsko. Predlog lahko vložite zase, če imate varni elektronski predal. Sicer pa lahko vlagate preko: notarjev, državnega pravobranilstva in nepremičninskih agencij. Predlog z vsemi prilogami pa lahko še zmeraj vložite na okrajnem sodišču, če je le to krajevno pristojno glede na sedež nepremičnine.